Blog

Za mojo in tvojo srečo: nekaj misli in orodij


Pisanje bloga začenjam z znanostjo sreče.

Ali lahko ugovarjamo sreči? Smo proti zadovoljstvu človeka? O tem se lahko pregovarjamo kot filozofi. Aristotel je razumel srečo kot končni namen človeka, v etičnem in polnem pomenu. S tem se gotovo ni strinjal Nietzsche. Kaj meniš ti?

In sreča, naše zadovoljstvo in psihično blagostanje je tisto, kar nas zanima vse – učitelje in mlade, družine in zaposlene, delodajalce, odločevalce in politike. Sreča ni več le stvar new-agerskih debat za tiste, ki imajo dovolj časa, da vzgajajo svoja zelišča in pečejo kruh. Sreča niti ni več le prijeten modni dodatek k poslu in obračanju denarja. Čeprav niti temu ne škodi. Znanost o sreči ponuja rešitve za težave vse večjih razsežnosti. Gallop tako ocenjuje, da ne-sreča zaposlenih prizadene ekonomijo ZDA za 500 milijard dolarjev na leto v izgubljeni produktivnosti, davkih in stroških zdravstva.

Naša čustva in blagostanje postavljamo v širši ekonomski in družbeni okvir. Pozitivna psihologija in povezana orodja tu igrajo ključno vlogo v ohranjanju energije in zagona ljudi. Z merjenjem, opazovanjem in vplivanjem na srečo, ki postaja vse bolj oprijemljiva, lahko oblikujemo prakse našega dela – in končno tudi širšega, morda celo globalnega managementa. Upam si sanjati in razmišljati o pozitivni psihologiji kot o orodju za premike od spodaj navzgor. S krepitvijo svojih notranji moči, tistega kar najbolje znamo, (in sreče) morda okrepimo gospodarstvo. Drzna ideja? Morda, a ostaja dejstvo, da se še bolj kot naslavljanje stresa, nesreče in bolezni krepi poudarjanje pomena sprostitve, sreče in wellnessa na delovnem mestu. Na voljo nam je vedno več orodij, ki jih lahko uporabljamo na naših delovnih mestih in doma. Vedno pogosteje prakse pozitivne psihologije izpostavljajo mediji, večje korporacije pa se odločajo za uvajanje različnih praks, npr. ‘prostih’ petkov ali celo zaposlenih z nalogo širjenja čuječnosti in empatije.

 

IMG_20160615_182103_HDRTu smo še trenerji, ki smo se z Mirno Šmidt (kar že mesec dni nazaj na Ljubljanskem univerzitetnem inkubatorju) učili uporabe orodij pozitivne psihologije za krepitev naših notranjih moči in zadovoljstva organizacije. Ne dvomim, da lahko prejeti entuziazem prekratkega popoldneva prenesem naprej … Na voljo imam namreč širši nabor idej in veščin za bolj kvalitetno delo. Nekaj jih želim deliti z vami (Sharing is caring!).

Spoznali smo orodja za raziskovanje svojega zadovoljstva. Gre za vprašalnike, na katera odgovarjaš sam/-a. Tvoje zadovoljstvo ali sreča je namreč subjektivna in definiraš jo ti. Kako in koliko v primerjavi z ostalimi doživljaš pozitivna čustva, dosežke, angažiranost, pomen, odnose in zdravje (bistvene vidike sreče kot pravi Martin Seligman), lahko preveriš s sodelovanjem v raziskavi PERMAH.

 

IMG_20160615_201122_HDRV kolikor si se z vprašanji le še ogrel/a, napreduj z globljimi vprašanji za refleksijo. Ta nam lahko pomagajo naše misli urediti v širšo sliko, odprejo kak nov vidik … Kaj ti daje pomen? V čem uživaš in kaj ti daje veselje? Katere so tvoje moči ali v čem si dober? O teh bistvenih vprašanjih govori Tal Ben Shahar s procesom MPS.

Srečanje smo povezali z močmi. “Moč je pred-obstoječa kapaciteta za določen način vedenja, mišljenja ali občutenja, ki je avtentična, poživljujoča za uporabnika in omogoča optimalno delovanje, razvoj in uspešnost”. Tako pravi Alex Linley. Skupaj z udeleženci pa smo v parih in skupinskih diskusijah ugotavljali, kako prijetno se je pogovarjati o tem, kaj nam gre dobro. Pri tem nam je bilo tudi težko, saj smo si najprej dolge minute ogledovali nabor moči in razmišljali o tistih, ki za nas najbolj značilne. Naporen, hkrati pa močen in poživljujoč proces nas je prepričal, da je uporaba moči tista, ki nas osrečuje, dviga samozavest in nam še pomaga pri iskanju najboljših ciljev in okolja za nas. Kaj je tisto, kar iz tebe naredi najboljše?

Share :
Related Posts

Leave Your Comment